Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50ih, 60ih in 70ih, sploh ne bi smeli preživeti.
Naše igrače so bile
prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj ko smo jih dobili v roke,
pa so bile polizane in “prežvečene”.
V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric.
Ko smo vozili kolo, nismo
uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo imeli samo kakšno
odbojno steklo na kolesu.
Ko smo se kot otroci vozili v
avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov, zračnih blazin, stranske
zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bil
ponos.
Vodo smo pili iz vsake
pipe in ne ustekleničene. Okus je bil enak.
Jedli
smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade, lizike,
bombone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo trpeli zaradi odvečne
teže. Igrali smo se pač na dvorišču.
S štirimi
prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice, pa nihče
ni zbolel ali umrl zaradi tega.
Cele dneve smo popravljali
kolesa ali na pol uničene motorje, se nato spustili z njimi po klancu
navzdol, ter šele na ovinku ugotovili, da zavore ne delujejo.
Po neprijetnih padcih smo se naučili, kako rešimo tudi take
probleme.
Cel dan smo se lahko
igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in se
vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa tudi
nikogar ni to skrbelo.
Nismo imeli “play
station”-ov, videoigric, 50 televizijskih kanalov, ne video
filmov, ne soround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih
telefonov in SMS-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje
in z njimi smo hodili naokoli.
Igrali smo se ristanc,
skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s fračami. In
včasih je ta reč prav pošteno zaskelela.
Padali smo z dreves, se
porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in kosti, pa ni bilo
nobene tožbe na sodišču zaradi tega. Bile
so nesreče, in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi nikoli
ponovile.
Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo
bili črni od podpludb in žalostni – pa smo se naučili nekako
živeti tudi s tem.
Šli
smo domov k svojim prijateljem in to peš.
Neprestano smo
izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so bila naša
dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh
položajev reševali starši, je bila nezaslišana.
Oni so bili na strani zakona. Si to lahko
predstavljate?
Ta generacija je ustvarila
nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh
časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in
novih idej. Imeli smo svobodo, padce, uspehe in odgovornost in
naučili smo se vse to obvladovati.
In ti si eden izmed njih.
Čestitam!!!
Prosim pošlji to ostalim, ki so imeli to srečo, da so odrasli kot resnični mulci.