Nato osnovna sola. Tam so se oblikovale moje osebne lastnosti in zivljenski
nazori: lenoba, nezainteresiranost za obvezne stvari in pa nekako nekonvencionalno
pojmovanje uspesnosti. V osnovni soli sem srecal tudi cloveka, ki me je
pravzaprav navdusil za fiziko. To je bil moj ucitelj fizike in matematike v
7. razredu, Janez Smrke. Po mojem skromnem mnenju je imel dalec najbolj
pedagoski pristop k mulariji kot smo bili, pa ceprav je bil po izobrazbi
(ce se prav spominjam) inzenir strojnistva. No, ravno to je bil razlog, da
je bil na mojo veliko zalost moj ucitelj le eno leto, kajti potem so ga
enostavno vrgli s sole; razlog je bil pomanjkanje pedagoske izobrazbe
(sedaj je precej uspesen nacrtovalec polnilnih linij za zivilsko industrijo).
Zamenjal ga je eden, po izobrazbi pedagog, ki mu po pristopu ni segel do gleznjev.
Vse moje zgoraj omenjene lastnosti so prispevale k temu, da nisem
bil ravno blestec ucenec ne v osnovni ne v srednji soli, pa tudi na
fakulteti nisem bil ravno vzoren student. Ko sem ravno
pri srednji soli: obiskoval sem srednjo naravoslovno solo
Rudolfa Maistra v Kamniku. Tja sem se, jasno, vozil z vlakom,
poleg ostalih ocitnih prednosti, ki
jih ima vlak v primerjavi z avtobusom, pa je imel zame vlak se eno prednost:
do Kamnika je potreboval tako neskoncno dolgo, da sem vmes lahko prepisal vse
domace naloge.
No, kljub vsemu sem uspesno koncal srednjo solo, potem pa se je (sedaj ze bivsa)
drzava spomnila, da bi me za eno leto porabila za "visje cilje". Pri tem ni
bila ravno uspesna, "visjih ciljev" nismo dosegli, pac pa mi je mimogrede
podarila vozniski izpit "C" kategorije (za tovornjake).
Morda je bil eden od ciljev tudi ta, da pozabim vse, kar sem se v srednji soli mukoma naucil. Vsaj v tem je bila "nasa ljuba armada" uspesna, saj sem se ob zacetku studija kar malo lovil. Koliksen del krivde za to lezi na (sedaj ze bivsi) drzavi in koliksen del je moj niti ne vem, ampak prav nedolzna pa drzava tudi ni.
Tudi nasa nova drzava se je ze spomnila name, tokrat v obliki enotedenskega taborjenja. Moram priznati, da se je kar se tice logistike kar odrezala, le prostocasne dejavnosti so bile pretezno omejene na obravnavanje malih gasilnih aparatov (beri: plocevink piva).
Kot ze receno sem leta 1989 zacel s studijem na oddelku za fiziko. S spremenljivim uspehom sem najprej studiral fiziko, pozneje pa sem se preusmeril na meteorologijo. Aprila leta 1998 sem studij uspesno zakljucil.
Sedaj sem v sluzbi na Hidrometeoroloskem zavodu Republike Slovenije. Trenutno sem pripravnik, pripravljam pa se za (v perspektivi) odhod v pokoj. Nasa vrla drzava je sicer mnenja, da bom moral malo pocakati (tja do 65. leta starosti), ampak upanje pomaga pri prezivetju.
Nenazadnje, ce koga zanima moj osebni status: zadnjic sem (po dolgem casu) zopet srecal Polono, ki je ocitno ne moti prevec, da sem v svojem bistvu en sarkasticen butec. S tem se ona sicer ne strinja, pravi, da bi moralo pisati, da sem 'srckan, pameten Polonin mucek'.
