Gorski svet Slovenije

Na nasem ozemlju se stikajo tri zelo razlicne tektonske enote:

Alpe in predalpsko hribovje

V Slovenijo sega le skrajni jugovzhodni del Alp, in sicer del Dravske skupine, h kateri pristevajo poleg Karnijskih in Ziljskih Alp se Karavanke, poleg njih pa se del Juznih apneniskih Alp, h katerim spadajo Julijske ter Kamniske in Savinjske alpe. V Slovenijo sega se odrastek centralnih alp: Strojna, Kobansko in Pohorje.

Za Alpe so znacilni ostri vrhovi, strme stene, pa tudi obsirna melisca. Taksne so, z izjemo Strojne, Kobanskega in Pohorja, tudi nase Alpe. Zgrajene so iz paleozojskih (Karavanke) ali triasnih (Julijske ter Kamniske in Savinjske ALpe) apnencev. To jim daje svetlo barvo, za razliko od Centralnih Alp, ki so temnejse barve.

Karavanke se vlecejo v pasu, dolgem 120km, od Ziljice do Mislinje, predgorje pa se naprej. Locimo jih na glavno sleme (Pec, Kepa, Stol - 2236m, Begunjscica, Kosuta, Olseva), po katerem poteka tudi drzavna meja med Slovenijo in Avtrijo, in stransko sleme (Obir, Peca, Urslja gora). Vzhodno od Pake se nadaljujejo v predgorje (Paski Kozjak, Stenica, Konjiska gora, Boc, Rogaska gora, Ravna gora), ki ga imenujemo tudi Bosko ali Konjisko pogorje.

Julijske alpe delimo na Zahodne in Vzhodne; meja je Nevejsko sedlo. V Zahodnih Julijcih sta gorski skupini Visa in Poliskega Spika, pa tudi Kaninsko pogorje se pristeva k njim, po legi pa k Vzhodnim Julijskim alpam.
Vzhodne Julijce delimo na glavni greben (Mangrt, Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik, Razor), stranski greben (Skrlatica, Spik, Pelci, Bovski Grintavec), Triglavsko pogorje (Triglav, Rjavina, Tosc, Kanjavec, Zelnarica, Veliko Spicje), Krn in Spodnje Bohinjske gore (Bogatin, Podrta gora, Vogel, Rodica, Crna prst, Ratitovec) in visoke planote (Mezaklja, Pokljuka, Komna, Jelovica). Poseben okras so gorska jezera, slapovi in reke, pa tudi stevilne gorske doline.
Med Vzhodnimi in Zahodnimi Julijci poteka drzavna meja med Slovenijo in Italijo.

Kamniske in Savinske alpe se na severu stikajo s Karavankami. Segajo od Zirovnice (Brezniske peci) do Mozirja (Dobrovlje), locimo pa Storzicevo skupino (Kriska gora, Tolsti vrh, Storzic, Srednji vrh), osrednji del oz. Grintovci (Kocna, Grintovec, Skuta, Rinke, Brana, Planjava, Ojstrica), skupino Mrzle gore, stranski slemeni (skupina Krvavca ter Velika planina) in pa vzhodni del (Rogaceva skupina, skupina Menine z Dobrovljami, skupina Raduhe, ki sega do Smrekovca in Mozirskih planin).

Strojna, Kobansko, Pohorje so odrastki osrednjih (centralnih) Alp, ki segajo k nam od severa. Zgrajeni so iz metamorfnih (kristalasti skrilavci) in metamorfnih (tonalit) kamenin. To pogorje je sestavljeno iz treh dokaj samostojnih enot: Strojna (med rekama Meza in Drava), Kobansko (Kosenjak, Kozjak z Ostrim vrhom, Zavcarjevim vrhom in Urbanom) in Pohorje (Kremzarjev vrh, Velika in Mala Kopa, Crni vrh, Rogla, Veliki vrh). Ker je povrsje neprepustno, izvirajo v teh pogorjih stevilni potoki visoko na pobocjih ali tik pod vrhovi, posebnost osrednjega Pohorja pa so sotna barja.

Predalpsko hribovje se vzdiguje med Alpami in Dinarskim gorstvom. Med seboj locimo Cerkljansko-skofjelosko hribovje (Porezen, Blegos, Lubnik), Polhograjsko hribovje (Tosc, Grmada) in Posavsko hribovje (Cemseniska planina, Mrzlica, Tolsti vrh, Rudnica, Jance, Kum, Veliko Kozje, Lisca, Bohor, Orlica).

Dinarsko gorstvo

Na nasa tla sega le njegov severozahodni konec. Za razliko od Alp je Dinarsko gorstvo bolj umirjenih oblik, razrezano je na velike, planotaste gmote. Taksne planote so Banjscice, Trnovski gozd, Nanos in Hrusica. Vmes se v smeri od severozahoda proti jugovzhodu vrste doline in znacilna kraska polja, na primer Planinsko polje ali Cerknisko polje. Najvisja vzpetina na nasem Krasu je Notranjski Sneznik.

Panonsko nizavje

Panonska kotlina je velikanska udorina med Alpami, Krpati in Dinaridi. Gorstva so ugreznjena, iz tal se dvigajo le posamezni osamelci. Panonsko nizavje je pretezno gricevnat svet. Nadmorska visina le redkokje presega 400 m. Tipicna gricevja so Slovenske gorice, Dravinjske gorice, Goricko in Haloze, katere med seboj locijo vecje ravnine.

Razgledne gore Slovenije

Doloceni vrhovi so bolj razgledni od okolisnih bodisi zaradi svoje vecje visine ali pa zaradi svoje lege glede na bliznji gorski svet. Bolj ko je dolocen vrh odmaknjen od neke gorske skupine, lepsi razgled nanjo nudi.

Nase bolj razgledne gore so:

Julijske Alpe:
Mangrt, Kanin, Krn, Triglav, Razor, Ciprnik, Rodica, Ratitovec
Kamniske in Savinjske Alpe:
Dobrca, Storzic, Grintovec, Krvavec, Ojstrica, Raduha, Mozirske planine (Medvedjak)
Cerkljansko-skofjelosko hribovje:
Blegos, Lubnik, Porezen
Pohorje, Kobansko, Strojna:
Kremzarjev vrh, Velika in Mala Kopa, Rogla (razglednik), Ciglenice (razglednik), Antonov vrh nad Vuzenico, Kosenjak, Zavcarjev vrh, Urban, Strojna
Posavsko hribovje:
Kum, Jance, Mrzlica, Lisca
Dinarsko gorstvo:
Sneznik, Slivnica, Vremscica, Slavnik, Nanos, Javornik
Karavansko predgorje:
Boc, Rogaska gora, Ravna gora (razglednik)
Metod Kozelj